Že ko sem bila majhna, sem si želela potovati skozi čas in vsi filmi so me hoteli prepričati, da se da. Na žalost se ne da in moje sanje o vladanju Rimskemu imperiju so šle po zlu. Veš, kako huda bi bila v togi! Potem sem prišla na fakulteto in izvedela veliko več o potovanju skozi čas. Če si vsaj pol tako zvedav, kakor sem jaz, potem te bo tole zanimalo.
Einstein je s svojo relativnostno teorijo dokazal, da se črte, ki so vzporedne, nekje nekoč križajo, ker sta kraj in čas ukrivljena. Poleg tega je dokazal, da čas ni absoluten in nekateri trdijo, da je zaradi teh stvari možno zgraditi časovni stroj. Kakor pravijo znanstveniki, ki se vedno potrudijo, da jih navadni smrtniki ne razumejo, bi ta stroj imel “zaprto, času podobno krivuljo”.
Najprej poglejmo stroj, ki te popeljejo v prihodnost. Poleg tega, da je samo življenje počasen časovni stroj, ki te pelje v prihodnost, vsako minuto posebej, imamo tudi čisto pravo napravo za potovanje v prihodnost: letalo. Albert je dejal, da je doživljanje časa odvisno od premikanja, kar pomeni, da hitreje, ko potuješ, počasneje se staraš. (Skrivnost Miše Molk je rešena!!!)
Predstavljaj si, da imaš dve bivši punci (okej, lahko sta obe seksi mački, če hočeš), Julijo in Karin, obe pa sta bile rojeni na isti dan, ob istem času. Ker si perverznež in obema slediš na Facebooku, si ugotovil, da je Julija uspešna pravnica, Karin pa pilotka (zdaj si jo lahko predstavljaš v uniformi). Glede na to, da že poznaš relativnostno teorijo, veš, da je Karin mlajša od Julije, četudi sta rojeni ob istem trenutku. Še enkrat: tisti, ki potujejo zelo hitro, se počasneje starajo. Ali drugače: manj časa potrebujejo, da pridejo v prihodnost, kot ostali pritlehni ljudje.
Okej, naj te razočaram. Razlika je resnično majhna, saj če je Karin prepotovala 500.000 kilometrov, je v prihodnost šla le za eno mikrosekundo, kar je praktično nič. Nekaj pa je!
Za potovanje v preteklost pa se malce zaplete. Stephen Hawking pravi, da zakoni fizike ne pustijo potovanja v preteklost, posebej zaradi paradoksov (recimo tistega, kjer v preteklosti ubiješ svojega pradeda in posledično tudi sebe). Teoretično bi lahko potoval v preteklost, če bi presegel svetlobno hitrost, kar pa je po vsej verjetnosti nemogoče.
A tukaj nam pride na pomoč Einsteinov kolega, Kurt Gödel, ki je menil, da vesolje rotira. Če je v tem kaj resnice, bi to pomenilo, da se vrti tudi svetloba, zato bi lahko vstopil v zaprto časovno zanko in potoval v preteklost brez preseganja svetlobne hitrosti.
Tu pa že govorimo o črvinah, ki so osnova za vso znanstveno fantastiko, ki jo tako radi gledamo. Kot že rečeno, gravitacija ukrivlja prostor in čas, zato globoke krivulje, ki bi lahko teoretično nastale, povezujejo dve točki v vesolju. To naj bi bile bližnjice skozi vesolje.
A da bi lahko dejansko potoval skozi čas, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- Črvine morajo zares obstajati, o čemer pa ni nihče povsem prepričan.
- Te črvine bi morale biti stabilne, za kar bi potrebovali anti-gravitacijo. Kaj bi se drugače zgodilo? Stvar bi implodirala in se spremenila v črno luknji, tega pa nočemo, ne?
- Enega izmed “vhodov” v črvino bi morali premakniti v bližino nevronske zvezde (kar je neke vrste sesedena supernova), zato, da bi njena gravitacija upočasnila čas. Če ti ga uspe premakniti, ti plačam pivo.
- Obe strani črvine bi ustvarile časovno razliko, ti pa bi lahko skočil v preteklost. Jeba je le v tem, da bi lahko skakal le do tistega časa, ko je bila črvina ustvarjena.
Potovanje skozi čas torej je teoretično možno, a na tvojem mestu ne bi še sanjarila o lovu na dinozavre.
